Ljudski plesi

Plesno izročilo Prekmurja

Prekmurje spada etnografsko skupaj s Porabjem v panonsko geografsko območje, nekatere značilnosti ljudske kulture ju vežeta na sosednje pokrajine v Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem.
Podatki o plesnem izročilu Prekmurja in Porabja v preteklosti so skopi. Znanstveno raziskovanje se je začelo leta 1938. Začel ga je France Marolt s posredovanjem beltinskega rojaka  prof. Vilka Novaka. Zbrala sta skupino domačinov iz Beltinec, ki so

ob glasbi Kociprove bande zaplesali v Mariboru na festivalu narodnih običajev. To je bil hkrati tudi začetek delovanja beltinske folklorne skupine.

Raziskovanje na Ravenskem, Dolinskem, Goričkem in v Porabju se je začelo leta 1946. Na terenu so raziskovali sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta iz Ljubljane. Kljub temu, da je bilo Prekmurje in Porabje do leta 1919, Porabje še veliko dlje odrezano od matične domovine, je njuno plesno izročilo podobno ostalim delom Slovenije. V Prekmurje se je plesno izročilo širilo predvsem iz sosednje Zgornje Štajerske in Gradiščanskega, le da imajo plesi v teh krajih drugačna imena. Od najstarejših plesov so to čindara, ponjave šivati, štajeriš in zibenšrit, mlaši pa sotiš, Gospod-gospa, šamarjanka, mazulin, mrkevca, špicpolka, krajcpolka ali ceplpolka, šoštarska, židovska, pajeriš, točak, mlinček, sirotica, polka, valček, špancirvalček, trojka, vajnkištanc in beksn. Samo iz Prekmurja pa so: tkalečka, Po zelenoj trati, Rezka, kalamajka, čardaš, drmač in novejši gorički valček.

Plesi, ki so iz drugih območij so v Prekmurju in Porabju po svoje oblikovali in imajo posebno podobo, v katero je prekmurski človek vtisnil pečat svojega značaja in doživljanja, ki se odraža v slogu plesanja. Na Ravenskem so gibi umirjeni, drobni in prožni, na Goričkem pa bolj temperamentni, celo sunkoviti, koraki poudarjeni.

Plesno izročilo, ki je v 90. letih prejšnjega stoletja skoraj zamrlo, se je po letu 2000 spet začelo obujati. Folklorne skupine so začele tudi z raziskavo oblačilnega videza iz obdobja začetka 20. stoletja Izvajali  sta jih dr. Marija Makarovič in domača kustodinja etnologinja Jelka Pšajd. Ustanavljale so se nove skupine v društvih, na šolah, ki imajo v sedanjem času tudi ustrezno strokovno pomoč Javnega sklada kulturne dejavnosti, ki istočasno tudi bdi nad ustreznostjo podajanja plesnega in pevskega izročila in nad ustreznostjo oblačil folklornikov, ki to izročilo ohranjajo in posredujejo naslednjim generacijam (Avtor: ga. Marta Horvat).
 

 / 9

Pokličite nas

23.10.

oblačno dežuje

8 / 11

24.10.

pretežno oblačno

9 / 15

25.10.

delno oblačno

4 / 15

 
Vir: ARSO - meteo.si

Anketa

Katere turistične znamenitosti bi najraje obiskali v Prekmurju

 Lendavski stopl

 Grad na Goričkem

 Mlin na Muri

 Plečnikova cerkev

 Bukovniško jezero

 Orhideje